Religioznost in potrošništvo v sodobni japonski družbi

Danes se pogosto poudarja kvarni vpliv modernizacije in potrošniške kulture na religijo in religioznost, a že sam obstoj tradicionalne religioznosti v (post)moderni japonski družbi kaže na skrivnost nekakšnega sožitja. Avtorica knjige ključ do razumevanja religije v potrošniški družbi poišče v t. i. ljudski religioznosti, ki jo analizira v družbenoekonomskih in političnih kontekstih od zgodnjemoderne do sodobne japonske družbe. Pokaže, kako je japonsko pluralno religijsko polje ob uradni religiji »dopuščalo« ljudsko religioznost v njenih tuzemskih interesih in praktičnih koristih, v »imanentističnem« pojmovanju božanstev in v eklektičnem, neafiliacijskem prakticiranju religije, s čimer je ta imela ugodno spodbujevalno vlogo v modernizacijskih procesih. Z empirično raziskavo potrošniškega prostora priljubljenega templja Togenuki jizō v središču Tokia pokaže, da nakupovanje oblačil in hrane z religioznimi simboli (na številne praznične dni templja) služi potrjevanju družbenih identitet in vzpostavljanju začasnih skupnostnih kontekstov, v katerih se dokaj regularno vršijo religiozne prakse in krepi verovanje, ki stoji za religioznimi simboli.